Zarja Muršič
zarja.bsky.social
Zarja Muršič
@zarja.bsky.social
likes words, science and cookies
McMahon, K., et al. (2025). Deriving the functional significance of olfaction in a solitary non‐territorial herbivore: The bare‐nosed wombat Vombatus ursinus. Journal of Zoology. zslpublications.onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1111/... (9/9)
Deriving the functional significance of olfaction in a solitary non‐territorial herbivore: The bare‐nosed wombat Vombatus ursinus
We investigated communication in the bare-nosed wombat (Vombatus ursinus), which is distinctive for depositing its cube-shaped scats in latrines. We found that bare-nosed wombats possess a vomeronasa...
zslpublications.onlinelibrary.wiley.com
December 4, 2025 at 8:06 PM
Yang, P. J. et al. (2021). Intestines of non-uniform stiffness mold the corners of wombat feces. Soft Matter.
hu.gatech.edu/wp-content/u... (8/9)
hu.gatech.edu
December 4, 2025 at 8:06 PM
Pa še to: vombati takih kock naredijo kar med 80 in 100 na dan, izločijo pa jih po 4 do 8 naenkrat. A poznaš še kakšno žival z nenavadnimi iztrebki? (7/9)
December 4, 2025 at 8:06 PM
Tako lahko drugi vombati povohajo kvadratne pakete informacij, saj vsak vombat odda iztrebke z različno kemično sestavo, to je tako kot da bi se vsak podpisal pod iztrebek, tako res dobro preverijo, kaj se dogaja v soseščini. (6/9)
December 4, 2025 at 8:06 PM
Kockasti iztrebki jim verjetno pridejo prav tudi, ker živijo v okolju polnem skal in podrtih dreves. Okrogli iztrebki bi se takoj odkotalili, kocke pa ostanejo na svojem mestu. (5/9)
December 4, 2025 at 8:06 PM
To vodi do večkratnega neenakomernega stiskanja cevi in tako se oblikujejo kocke. Iztrebki gredo verjetno čez več 10000 takih stiskanj. Kockasta oblika pa se tudi po iztrebljanju ohrani, saj so ti iztrebki zelo suhi. (4/9)
December 4, 2025 at 8:06 PM
Ko se skoraj povsem izsušeni ostanki hrane premikajo po zadnji desetini prebavnega sistema, naletijo na različno elastičnost prebavne cevi, ker jo obdajajo debelejši in tanjši sloji mišic. (3/9)
December 4, 2025 at 8:06 PM
Vombatovi kakci so … kocke.
Kako pa naredijo kockaste kakce?
Vombati jedo trave in šaše. Od zaužitja do dokončno prebavljene hrane traja kar do dva tedna in pol! Živijo na zelo sušnih območjih, zato je ključno, da iz prehrane privzamejo čim več vode.

Foto: www.flickr.com/photos/susse...
(2/9)
December 4, 2025 at 8:06 PM
*Če bi kdo spremljal na Instagramu, sem tukaj: www.instagram.com/zarjaz/

ali na TikToku: www.tiktok.com/@zarjamursic
December 3, 2025 at 5:28 PM
To raziskovalna skupina povezuje s tem, da lažje najdejo partnerja ali partnerko za parjenje tik preden okužba postane prehuda in poginejo. To pa verjetno pride prav tudi glivi, da se lahko naprej širi po skupini žab.

Vir: doi.org/10.1111/acv.... (5/5)
Sick Hops: How Infection Boosts Jumping Ability in a Threatened Frog Species
Sublethal infection with the fungal pathogen Bd did not alter thermal limits in the threatened alpine frog Litoria verreauxii alpina (avg. −3.5 °C to 36.4 °C), but by week 6 infected frogs jumped 23%...
doi.org
December 3, 2025 at 5:28 PM
Raziskovalna skupina je sicer pričakovala, da imajo okužene žabe manj energije, saj je več vlagajo v imunski odziv na okužbo. Ampak ne, očitno pridobijo začasno zmožnost daljših skokov. (4/5)
December 3, 2025 at 5:28 PM
Okužene žabe so po šestih tednih okužbe, ki v tistem trenutku še ni bila za njih smrtonostna, skakale kar 24 procentov dlje kot neokužene žabe.

Jim da okužba super moč?

Niti ne, vseeno jih čaka pogin. (3/5)
December 3, 2025 at 5:28 PM
Patogene hitridne glive ogrožajo mnoge vrste dvoživk. Med drugim ogrožajo tudi eno izmed avstralskih alpskih drevesnih vrst žab. Raziskovalna skupina je šest tednov spremljala, kako se žabe okužene s patogeno glivo odzivajo na različne temperaturne ekstreme in kako daleč skačejo. (2/5)
December 3, 2025 at 5:28 PM
Med drugim so delegati kar nekaj ur namenili definiciji družbenega spola. Še zdaj ne vem, točno kaj ima ta tema s podnebnimi spremembami, razen, da mora biti prehod pravičen za vse. Ne vem, kakšna prihodnost nas čaka. (5/5)
November 29, 2025 at 9:41 AM
Z Luko Stegnetom sva se prebila čez ogromno količino informacij o COP30 in vam jih servirava v pogovoru v oddaju ARŠO. Kljub zapiskom sva kakšno stvar tudi izpustila, saj se je zgodilo ogromno pogovorov, sprejelo pa malo dogovorov. (4/5)
November 29, 2025 at 9:41 AM
Zanimivo se mi zdi še povezovanje nekaterih držav, med drugim tudi Slovenije, pod vodstvom Kolumbije in Nizozemske, ki so se zavezale, da se bodo dobile na srečanju v Kolumbiji, kjer naj bi nadaljevali z načrti za ukrepe usmerjene k jasni odpravi fosilnih goriv. (3/5)
November 29, 2025 at 9:41 AM
Končni dogovor na COP se sprejme s popolnim konsenzom vseh udeleženih članic. Se sprašujemo: je to še primeren način sprejemanja ukrepov proti podnebni krizi? (2/5)
November 29, 2025 at 9:41 AM
Z dr. Uršo Koce iz Društva za opazovanje in proučevanje ptic, prof. dr. Borisom Kryštufkom iz Prirodoslovnega muzeja Slovenije (PMS) in dr. Alom Vrezcem iz Nacionanega inštituta za biologijo in PMS sem govorila, o našem odnosu do narave in o tem, kaj se dogaja z naravo okoli nas.
(3/3)
November 27, 2025 at 8:07 AM
Kaj je biodiverziteta? Smo že v šestem izumrtju? Kako bi to sploh lahko vedeli? Je v času mojega življenja kakšna vrsta izumrla v Sloveniji? Je kakšna nova k nam prišla? Zakaj prihaja do izumiranja vrst?
(2/3)
November 27, 2025 at 8:07 AM
Zelo zanimiva razmišljanja. Jaz pa ravno v podkastu Na tankem ledu, velikokrat govorim o okoljski krizi, ker se mi zdi pomembno izpostaviti, da je podnebna kriza z vsem tem povezana. Predvsem je interes podjetji s fosilnimi gorivi prepleten povsod.
November 10, 2025 at 4:27 PM